Pravice delavcev in delodajalcev na podlagi obstoječe zakonodaje in predvidenega interventnega zakona

Jasno je, da bo imelo širjenje virusa SARS-CoV-2 (COVID-19) posledice svetovnih razsežnosti. Veliko izzivov se že sedaj pojavlja na pravnem področju in je v pripravi kar nekaj interventnih zakonov. V nadaljevanju predstavljamo možnosti delodajalcev in delavcev v teh izrednih razmerah na podlagi obstoječe zakonodaje in kakšne rešitve lahko pričakujemo s sprejetjem Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače.

  1. Obstoječa zakonodaja

Delodajalec lahko na podlagi 169. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) enostransko odredi opravljanje dela na domu zaradi izjemnih okoliščin. V tem primeru mora delodajalec delo na domu odrediti pisno in se z odredbo opredeliti do razloga, vrste dela, delovnega časa, dosegljivosti delavca, zagotavljanja delovnih sredstev, ipd. Prav tako mora delodajalec o opravljanju dela na domu takoj, ko je to mogoče, obvestiti Inšpektorat RS za delo ter zagotavljati varne in zdrave razmere za delo v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1.

Delavci straši, ki zaradi zaprtja vrtcev in osnovnih šol, zaradi varstva otroka dela ne morejo opravljati, narava dela pa ne omogoča dela na domu, lahko uveljavljajo pravico do odsotnosti zaradi višje sile. V teh primerih ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1). Višjo silo predstavljajo tudi primeri, ko delavec na delo ne pride zaradi prepovedi javnega prevoza in drugega prevoza na delo nima oziroma če delavec na delo ne pride zaradi zaprtja mej. Delavec naj v teh primerih delodajalca obvesti o vseh pomembnih okoliščinah odsotnosti.

V primerih, ko je delavec zdrav in ostane v karanteni z odločbo ministra za zdravje, svojega dela pa ne more opravljati na domu, je delavec upravičen do nadomestila v višini 80% plače, ki gre v breme države.

Zboleli in potrjeno okuženi delavec je upravičen do 90% bolniškega nadomestila prvih 90 dni, nato pa do 100% nadomestila, ki gre od prvega dne v breme ZZZS.

Nadalje delodajalec lahko za čas nezagotavljanja dela delavcem delavca napoti na začasno čakanje na delo doma. Določbe 138. člena ZDR-1 to možnost dopuščajo, če delodajalec delavcu dela ne more zagotavljati iz poslovnega razloga, če začasno prenehanje potreb po delu delavca traja šest mesecev ali manj v posameznem koledarskem letu in če je odreditev ukrepa namenjena ohranitvi delavčeve zaposlitve. Odreditev začasnega čakanja na delo doma mora biti v pisni obliki in jo delodajalec lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. V tem primeru ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% od osnove (138. člen ZDR-1).

V primeru, da pri delodajalcu nastopijo poslovni razlogi za redno odpoved, tj. prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, lahko delodajalec v skladu z določbami ZDR-1 delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru mora delodajalec upoštevati odpovedni rok in pravico do odpravnine delavca.

Če delodajalec ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov v roku 30 dni postalo nepotrebno delo večjega števila delavcev, mora delodajalec skladno z določbami ZDR-1 izdelati program razreševanja presežnih delavcev. V tem primeru je delodajalec dolžan sodelovati s sindikati in zavodom za zaposlovanje, pri pripravi programa presežnih delavcev pa upoštevati zakonsko določene kriterije.

  1. Predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače

Predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače je namenjen ohranitvi delovnih mest v zvezi s posledicami virusa in ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plače delavcem pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic virusa.

 

Višina delnega povračila izplačanih nadomestil plače s strani Republike Slovenije znaša 40 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela (trenutno 892,50 EUR bruto).

 

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce, ki:

  1. predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic virusa (predpisana vsebina),
  2. na podlagi opisa poslovnega položaja ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo in
  3. predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

 

Delodajalec pisno obvesti delavca o napotitvi na začasno čakanje na delo in v obvestilu določi predvsem čas začasnega čakanja na delo (največ 3 mesece), možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter nadomestilo plače v višini 80 % od njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev.

 

Delodajalec lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače iz razloga čakanja na delo uveljavlja le enkrat in največ za tri zaporedne mesece. V času prejemanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače pa ima delodajalec določene dolžnosti, kot so izplačevanje nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, prepoved začetka postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov, prepoved odrejanja nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo, obveščanje zavoda o vseh pomembnih spremembah. V primeru kršitev mora namreč delodajalec prejeta sredstva v vrniti, obenem pa stori prekršek, za katerega je predvidena globa v višini od 3.000 do 20.000 EUR.

Opozarjamo, da se vsebina predstavljenega predloga Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače do njegovega sprejetja lahko še spremeni, o čemer vas bomo sproti obveščali.

SORODNE OBJAVE
V veljavo je stopil Akt EU o digitalnih trgih

V veljavo je stopil Akt EU o digitalnih trgih

Dne 1. 11. 2022 je v Evropski uniji stopila v veljavo Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne…

Preberi več
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je dne 29. 9. 2022 s sodbo opr. št. U-I-26/20 ugotovilo, da je 5. točka 27. člena Zakona o dohodnini…

Preberi več
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je dne 29. 9. 2022 s sodbo opr. št. U-I-26/20 ugotovilo, da je 5. točka 27. člena Zakona o dohodnini…

Preberi več

Naslov:

Dalmatinova ulica 2
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Telefon:

+386 59 097 400
+386 59 097 410

Email:

info@s-k.law

Social: