Posli s povezanimi strankami po noveli ZGD-1K

Dne 17. 5. 2017 sta Evropski parlament in Svet EU sprejela Direktivo 2017/828/EU o pravicah delničarjev, imenovano tudi Delničarska direktiva II (v nadaljevanju: direktiva), ki predstavlja novelo oziroma revizijo Direktive 2007/36/ES. Eden od vsebinskih sklopov direktive je namenjen reguliranju poslov s povezanimi strankami (related parties’ transactions) ter s tem povezani zaščiti družbe in njenih (manjšinskih) delničarjev (9.c člen). Posli s povezanimi strankami namreč lahko škodujejo družbam in njihovim delničarjem, saj povezani stranki omogočajo, da si prilasti premoženje, ki pripada družbi. Zato so pomembna jamstva za zaščito interesov družb in delničarjev.

 

Ravno vprašanje ureditve sklepanja poslov s povezanimi strankami v direktivi je bilo eno najbolj spornih med državami članicami. Zaradi tega je bilo sprejetih precej kompromisnih rešitev, med drugim tudi to, da mora biti to vprašanje v nacionalnih zakonodajah urejeno, pri čemer je bil državam članicam prepuščen širok manevrski prostor pri implementaciji. V Sloveniji je bila direktiva implementirana z novelo ZGD-1K. Pri tem je treba upoštevati, da je bila raven zaščite interesov družb in delničarjev že pred novelo visoka, saj je ZGD-1 vseboval veliko določb, namenjenih urejanju poslov s povezanimi strankami. Slovenija ima namreč po zgledu nemškega prava (verbundene Unternehmen) dokaj podrobno urejeno koncernsko pravo, pri čemer ureja ista vprašanja kot direktiva, ko gre za posle s povezanimi strankami.

 

Obstoječa pravila so že do sedaj urejala odpravo nasprotja interesov pri sklepanju poslov s povezanimi strankami, če gre za osebe s statusom funkcionarja družbe (38.a člen), izpostaviti pa velja tudi pravila o poustanovitvi (188. člen), ohranjanju kapitala (227. člen), prenosu najmanj 25 % premoženja (330. – 332. člen), povezanih družbah (527. – 562. člen), statusnih preoblikovanjih in spremembah osnovnega kapitala. Kar zadeva transakcije s člani organov vodenja ali nadzora, so že bila posebej urejena posojila družbe članom organov in izvršnim direktorjem (261. člen), predvidena je bila odobritev nadzornega sveta za pogodbe, s katerimi se določijo pravice in obveznosti članov organov vodenja ali nadzora (262. člen), določeno je bilo, da družbo v razmerjih s člani uprave zastopa predsednik nadzornega sveta (283. člen) ter da plačila članom nadzornega sveta in neizvršnim članom upravnega odbora določi statut ali skupščina (284. člen).

 

Določbe direktive glede poslov s povezanimi strankami so bile v bistvenem delu implementirane v novih določbah od 281.b do 281.d člena in veljajo le za delniške družbe, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu. Drugačna ureditev pa je predvidena za posle s funkcionarji in z njimi povezanimi osebami, saj velja tudi za nejavne delniške družbe in v nekaterih primerih tudi za družbe z omejeno odgovornostjo. Za funkcionarje velja še poostrena ureditev v 270.a členu, na katerega se navezujejo nove določbe 284.a, 290.a in 515.a člena ZGD-1. Novela ZGD-1K pa je posegla tudi v 38.a in 261. člen, pri čemer je prvega skoraj v celoti odpravila, drugega pa le dopolnila.

 

Za povezane stranke se štejejo povezana podjetja ali posamezniki, kot so opredeljeni v mednarodnih računovodskih standardih. Vsekakor lahko mednje uvrstimo člane organov vodenja ali nadzora obvladujočega podjetja, pridružena podjetja, skupne podjeme in tudi podjetja, ki jih član organov vodenja ali nadzora podjetja ali obvladujočega podjetja obvladuje ali skupno obvladuje – po ZGD-1 so opredeljene kot povezane gospodarske družbe, po mednarodnih standardih pa je ta opredelitev bistveno širša. Pri opredelitvi bistvenih poslov je novela ZGD-1K določila en kvantitativni kazalnik, in sicer 2,5 odstotka vrednosti sredstev (aktive), izkazane v bilanci stanja iz zadnjega potrjenega letnega poročila. Pri tem posli s povezanimi strankami niso le pravni posli, ampak tudi različni ukrepi dejanske narave, pri čemer je bistveno, da se premoženjska vrednost (iz aktive) prenese z družbe na drugi subjekt, na primer prodaja in nakup premoženja, naročanje ali oprava storitev, uporaba ali prepustitev uporabe predmetov in pravic, financiranje in zagotovitev poroštev ter dajanje oblik zavarovanja terjatev. Pri tem so v 281.b členu taksativno opredeljene izjeme, kateri posli se ne štejejo za posle s povezanimi strankami.

 

Tudi posle s povezanimi strankami sklepa poslovodstvo družbe kot njen zakoniti zastopnik, pri čemer se zahteva njihova odobritev s strani pristojnega organa. Novela ZGD-1K je kot takšen organ določila nadzorni svet v družbah, ki imajo dvotirni sistem upravljanja, oziroma upravni odbor v družbah, ki imajo enotirni sistem upravljanja, določena pa je tudi izjema, da lahko v določenih primerih o soglasju odloča skupščina. Uporabo pravil o dolžnosti predložitve posla v soglasje je novela razširila še na nejavne delniške družbe in na družbe z omejeno odgovornostjo, ki ustrezajo merilom za srednje in velike družbe. Vse družbe, razen če je družba organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo in nima nadzornega sveta, morajo oblikovati tudi notranji postopek za redno preverjanje, ali posel spada v okvir rednega opravljanja dejavnosti in je sklenjen pod tržno običajnimi pogoji. V primeru, ko gre za »redni« posel namreč soglasje ni potrebno, razen če je v statutu določeno drugače.

 

Poleg odobritve poslov s povezanimi strankami je bistvena tudi preglednost pri sklepanju teh poslov, zato novi 281.d člen določa obveznost objave informacije o sklenitvi posla nemudoma po njej. Objavo mora družba opraviti v skladu z 11. členom ZGD-1, torej na spletni strani AJPES. Poleg objave na spletni strani AJPES mora družba objaviti informacijo tudi na svoji spletni strani ali v drugem informacijskem sistemu. V ZGD-1 je določena še obveznost objave sklenitve poslov s strani obvladujoče družbe, ki jih sklenejo odvisne družbe s strankami, povezanimi z družbo, če bi jih morala družba v primeru, da bi bili opravljeni z njo, objaviti.

 

Zaradi nove ureditve sklepanja in odobravanja poslov s povezanimi strankami je novela ZGD-1K celovito uredila tudi sklepanje pogodb, pravnih poslov in drugih pravnih dejanj med družbo in njenimi direktorji ter nadzorniki. Pri tem je na novo ali spremenjeno urejeno sklepanje štirih vrst pogodb, in sicer pogodbe o opravljanju funkcije, pogodbe o svetovanju, posojilne pogodbe ter posli družbe s člani organov vodenja in nadzora.

 

Za kršitev predstavljenih določb je v 689.a členu določena kazenska sankcija. Z globo od 4.000 do 5.000 evrov se kaznuje poslovodstvo, ali prokurist, ki sklene pravni posel brez ustreznega soglasja nadzornega sveta, upravnega odbora oziroma skupščine. Druge civilnopravne sankcije niso določene, zato velja načelo neomejenega pooblastila za zastopanje v zunanjem razmerju iz 32. člena ZGD-1.

 

Vir: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1): z novelo ZGD-1K, uvodna pojasnila Marijan Kocbek, Saša Prelič, GV Založba, 2021.

SORODNE OBJAVE
V veljavo je stopil Akt EU o digitalnih trgih

V veljavo je stopil Akt EU o digitalnih trgih

Dne 1. 11. 2022 je v Evropski uniji stopila v veljavo Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne…

Preberi več
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je dne 29. 9. 2022 s sodbo opr. št. U-I-26/20 ugotovilo, da je 5. točka 27. člena Zakona o dohodnini…

Preberi več
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je dne 29. 9. 2022 s sodbo opr. št. U-I-26/20 ugotovilo, da je 5. točka 27. člena Zakona o dohodnini…

Preberi več

Naslov:

Dalmatinova ulica 2
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Telefon:

+386 59 097 400
+386 59 097 410

Email:

info@s-k.law

Social: