28 januarja, 2019

Pogosta problematika prekarnega dela v Sloveniji

21.10.2017 je kot odgovor na porast problematike prekarnega dela stopila v veljavo sprememba Zakona o inšpekcijskem delu (ZID-1), ki je Inšpektoratu RS za delo prinesla dodatne pristojnosti v primeru ugotavljanja kršitev, posledično pa tudi nove globe za delodajalce.
Prekarno delo je atipična, kratkotrajna in le občasno plačana oblika dela, ki ima številne negativne značilnosti za posameznika v primerjavi z rednim delovnim razmerjem, kot npr.: nestabilnost zaposlitve, nizke dohodke, neuravnotežene odnose moči, odsotnost možnosti kolektivnega pogajanja, pomanjkanje nadzora nad delovnim časom in nasploh odsotnost pravic in pravne varnosti, ki pripada redno zaposlenim.

V skladu s spremembo zakonodaje inšpektor, ki ugotovi opravljanje (prekarnega) dela na podlagi pogodbe civilnega prava (kot npr. samostojni podjetnik, prek študentske napotnice, avtorske pogodbe…) v nasprotju z veljavno zakonodajo, delodajalcu odredi naj izroči pisno pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki tako delo opravlja, pogodba pa mora biti sklenjena v treh delovnih dneh in ustrezati dejanskemu stanju dela, ki ga delavec opravlja.

V kolikor delodajalec prekarnemu delavcu ne izroči ustrezne pogodbe o zaposlitvi v 30 dneh od vročitve odločbe, ga inšpekcija kaznuje z globo od 4.500 € do 20.000 €, hkrati pa ima delavec pravico do sodnega varstva pred pristojnim delovnim sodiščem. Sodni postopek je za prekarnega delavca nekoliko olajšan, saj velja obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da bo odsotnost elementov delovnega razmerja moral dokazati delodajalec.

Poleg tega za delodajalca nastanejo negativne posledice tudi na davčnem področju. Temeljno načelo obdavčitve fizičnih oseb je namreč obdavčitev glede na gospodarsko (ekonomsko) vsebino razmerja. Zato bo davčni inšpektor, v kolikor bo ugotovil, da gre za prikrito obliko delovnega razmerja, delodajalcu naložil plačilo davkov in prispevkov za celotno obdobje trajanja prekarnega dela, kot če bi šlo za redno delovno razmerje.

Prekarno delo torej za delodajalca predstavlja ogromno tveganje, povezano z nastankom nesorazmernih stroškov, zato preverite, če sodelovanje s fizičnimi osebami izven delovnega razmerja morda šteje za prekarno delo.

SORODNE OBJAVE
Nove omejitve dela sodišč

Nove omejitve dela sodišč

Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je na podlagi 83. a člena Zakona o sodiščih (»ZS«) 13. 11. 2020 izdal Odredbo…

Preberi več
PETI PROTIKORONA PAKET (PKP5) – kateri ukrepi so na voljo delodajalcem?

PETI PROTIKORONA PAKET (PKP5) – kateri ukrepi so na voljo delodajalcem?

Od dne 24. 10. 2020 je v veljavi ti. peti protikorona paket (PKP5) oz. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev…

Preberi več
Nov val epidemije, nove omejitve dela sodišč

Nov val epidemije, nove omejitve dela sodišč

Predsednik Vrhovnega sodišča je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (»ZS«) 19. 10. 2020…

Preberi več

Naslov:

Dalmatinova ulica 2
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Telefon:

+386 59 097 400
+386 59 097 410

Email:

info@s-k.law

Social: