Oznaka »Teran« se lahko uporabi na etiketah hrvaških vin

9. 9. 2020 je Splošno sodišče v zadevi T-626/17 zavrnilo tožbo Slovenije proti Evropski komisiji (»Komisija«). Slovenija je s tožbo zahtevala, da Splošno sodišče razglasi Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1353 z dne 19. maja 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 607/2009 glede sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabljajo na etiketah vina (»izpodbijana uredba«) za nično. Glavni tožbeni razlogi Slovenije so bili, da je Komisija s sprejemom izpodbijane uredbe prekoračila svoja pooblastila, da je izpodbijana uredba retroaktivno posegla v že pridobljene pravice slovenskih proizvajalcev vin in da je bilo s sprejemom omenjene uredbe nesorazmerno poseženo tudi v njihove premoženjske pravice.

Tretji odstavek 100. člena Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (»Uredba 1308/2013«) določa: »Kadar ime sorte vinske trte vsebuje zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje, se to ime ne uporablja za označevanje kmetijskih proizvodov. Da se upoštevajo obstoječe prakse označevanja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 227, s katerimi določi izjeme od tega pravila.« Na podlagi omenjene določbe Uredbe 1308/2013, ki je veljala od 1. 1. 2014 dalje (torej po pristopu Hrvaške k EU), pa je bila sprejeta izpodbijana uredba.

Splošno sodišče je sicer ugotovilo, da je Komisija omenjeno določbo res uporabila retroaktivno, ampak zaradi tega ni bilo podane kršitve prava Evropske unije (»EU«). Že pred Uredbo 1308/2013 je namreč veljala podobna določba v njeni predhodnici, ki je bila v uporabi na dan pristopa Hrvaške k EU. Nobena izmed določb pa ni določala časovnih mej za ukrepanje Komisije. Ker pred pristopom Hrvaške Komisija ni imela nobene ozemeljske pristojnosti in zato ni mogla sprejeti izpodbijane uredbe, je Splošno sodišče odločilo, da je Komisija ravnala v skladu s sistematiko in besedilom zadevnih določb.

V zvezi s trditvijo Slovenije, da je Komisija s tem, da je izpodbijani uredbi priznala retroaktivni učinek, kršila načela pravne varnosti, spoštovanja pridobljenih pravic in varstva legitimnih pričakovanj, pa je Splošno sodišče opozorilo, da načelo pravne varnosti nasprotuje temu, da se aktom Evropske unije prizna retroaktivni učinek, razen če cilj izpodbijanega akta zahteva, da se temu aktu podeli retroaktivni učinek, in če so bila legitimna pričakovanja zadevnih oseb ustrezno upoštevana.

Splošno sodišče je presodilo, da se je z izpodbijano uredbo uresničeval cilj splošnega interesa, in sicer zaščita zakonitih praks označevanja, ki so na hrvaškem obstajale 30. 6. 2013, ter zaščita konflikta med temi praksami in zaščito slovenske zaščitene označbe porekla. Poleg tega pa je Komisija ob upoštevanju občutljivosti vprašanja za obe državi legitimno poskušala najti rešitev s pogajanji, ki pa niso bila uspešna. Splošno sodišče je presodilo tudi, da Komisija ni dala natančnih, brezpogojnih in skladnih zagotovil slovenskim proizvajalcem vin, ki bi pri njih vzbudila upravičena pričakovanja, da Hrvaški ne bo odobreno nobeno odstopanje z retroaktivnim učinkom glede navedbe imena »Teran« na etiketah vin, pridelanih na njenem ozemlju. Republika Slovenija tako po oceni Splošnega sodišča ni dokazala, da so bila zaradi obsega in načina ureditve retroaktivnega učinka izpodbijane uredbe kršena legitimna pričakovanja slovenskih proizvajalcev vin.

Splošno sodišče je tako omenjene in tudi ostale, v postopku zatrjevane argumente slovenske strani zavrnilo kot neutemeljene.

Splošno sodišče je tako z zavrnitvijo tožbenega zahtevka Slovenije odločilo, da je bila izpodbijana uredba sprejeta v skladu s pravom EU. S tem pa je tudi potrdilo, da se sme ime »Teran«, ki je sicer priznano kot zaščitena označba porekla slovenskih vin, navajati kot sorta vinske trte na etiketah vin, proizvedenih na Hrvaškem. Vendarle pa se sme v skladu s pravom EU omenjeno ime navesti zgolj za označbo porekla vin »Hrvatska Istra«, pa še to le, če sta »Hrvatska Istra« in »Teran« v istem vidnem polju in je ime »Teran« zapisano z manjšimi črkami.

Slovenija se lahko zoper sodbo Splošnega sodišča glede pravnih vprašanj pritoži še na Sodišče, tako da morda zgodba z uporabo imena »Teran« še ni zaključena.

SORODNE OBJAVE
V veljavo je stopil Akt EU o digitalnih trgih

V veljavo je stopil Akt EU o digitalnih trgih

Dne 1. 11. 2022 je v Evropski uniji stopila v veljavo Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne…

Preberi več
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je dne 29. 9. 2022 s sodbo opr. št. U-I-26/20 ugotovilo, da je 5. točka 27. člena Zakona o dohodnini…

Preberi več
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je dne 29. 9. 2022 s sodbo opr. št. U-I-26/20 ugotovilo, da je 5. točka 27. člena Zakona o dohodnini…

Preberi več

Naslov:

Dalmatinova ulica 2
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Telefon:

+386 59 097 400
+386 59 097 410

Email:

info@s-k.law

Social: