Moratorij na kredite zaradi koronavirusa

Zaradi pandemije in epidemije koronavirusa (virus SARS-CoV-2) je Državni zbor v nujnem postopku dne 20. 3. 2020 sprejel Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK), ki je stopil v veljavo 29. 3. 2020, vanj pa je že kmalu po uveljavitvi nekoliko posegel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki je začel veljati 11. 4. 2020. Ukrep zadeva kreditojemalceki se ukvarjajo z dejavnostjo, kakor tudi fizične osebe.

Banke in hranilnice bodo morale kreditojemalcu odobriti odlog plačila posameznih, nezapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev. Z odlogom se bodo prekinile vse obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga, tako da se končni datum zapadlosti kreditne pogodbe podaljša za čas trajanja odloga, enako pa se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po koncu odloga zapade v plačilo naslednji obrok, pri čemer se v obdobju odloga na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.

Kreditojemalci, ki bodo upravičeni do odloga plačila obveznosti so gospodarske družbe, zadruge, društva, ustanove, fizične osebe, ki zaposlujejo delavce, samozaposlene osebe, nosilci kmetijskega gospodarstva in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ter za razliko od prvega predloga zakona tudi fizične osebe. Odlog bo kreditojemalec uveljavljal z vlogo na banko, in sicer najpozneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa. ZIUOPOK natančno določa pogoje za upravičenost do odloga. Vsak kreditojemalec bo moral izkazati najmanj to, da zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami virusa, ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, velike gospodarske družbe pa še, da bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bila ogrožena solventnost družbe. Z izjemo fizičnih oseb bodo morali kreditojemalci izkazati tudi to, da imajo poravnane prispevke, davke in druge dajatve. Poenostavitve so predvidene za primer, če kreditojemalec opravlja dejavnost, ki jo je vlada ali občina začasno prepovedala. Za določene subjekte je pogoj tudi predpisana vsebina opisa poslovnega položaja in načrtov za vzpostavitev likvidnosti. Odobren moratorij bo po drugi strani banka lahko prekinila ali skrajšala obdobje odloga, če kreditojemalec ne bi redno (mesečno) poročal, če bi ocenila, da je prekinitev ali skrajšanje obdobja odloga upravičena ali če bi ugotovila, da je kreditojemalec navajal lažne podatke.

ZIUOPOK določa visoke globe za banke (v razponu med 80.000 EUR in 250.000 EUR), člane uprave in odgovorne osebe banke, če kljub utemeljeni vlogi ne bi odobrile odloga. Banke ne bodo sankcionirane, če bi denimo brez utemeljenega razloga prekinile ali skrajšale obdobje že odobrenega moratorija. Visoke globe so predpisane tudi za kreditojemalce, če navedejo neresnične podatke (v razponu med 400 EUR do 250.000 EUR).

ZIUOPOK je naknadno pomembno dopolnil ZIUZEOP, ki določa, da za kreditojemalca, ki je gospodarska družba, in mu je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z ZIUOPOK, velja prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov.

Poleg navedenega ZIUZEOP predvideva tudi nepreklicno in brezpogojno poroštvo Republike Slovenije banki (ali hranilnici) za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev po ZIUOPOK, in sicer v višini 25 oziroma 50 % zneska 12 odloženih mesečnih obrokov kreditov, ki bi zapadli v obdobju, za katerega je bil dogovorjen odlog, ki se unovči na prvi pisni poziv banke (ali hranilnice). Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije ne presega 200 milijonov eurov.

Dodatno, poleg odloga plačila kreditojemalcev na podlagi ZIUOPOK, ZIUZEOP predvideva tudi odlog plačila dolžnikov kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjenih na podlagi (i) Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (ZPRPGDZT) in (ii) Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (ZPRPGDT) ter s tem poveznim odlogom in obročnim plačevanjem odobrenim v skladu z Zakonom o javnih financah (ZJF).

Odlog plačila navedenih obveznosti se odobri za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe, za katero dolžnik zaprosi za odlog, do razglasitve epidemije virusa še niso zapadle v plačilo. Z odlogom se bo prekinila zapadlost vseh obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi do izteka obdobja odloga, tako da se končni datum zapadlosti kreditne ali druge pogodbe podaljša za čas trajanja odloga plačila, po izteku obdobja odloga plačila pa zapade naslednji obrok v plačilo v skladu z določbami kreditne ali druge pogodbe. Odlog plačila pri tem ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno ali drugo pogodbo. Če je pri poslovanju dolžnika zaradi posledic epidemije prišlo do težav, ki lahko povzročijo njegovo insolventnost, pa je mogoč sporazumen dogovor za rok in ostale pogoje glede plačila vseh obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe (zapadlih in nezapadlih), ki so za dolžnika ugodnejši.

Dolžniki, ki bodo upravičeni do navedenega odloga plačila obveznosti, so gospodarske družbe in zadruge, ki odlog lahko uveljavljajo z vlogo na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer najpozneje v treh mesecih po preklicu epidemije virusa. V vlogi bo moral vsak dolžnik izkazati, da plačuje obvezne prispevke, davke in druge dajatve, da pa zaradi poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije, ne more zagotavljati pravočasnega poplačila obveznosti po kreditni ali drugi pogodbi, ker bi takšno poplačilo lahko povzročilo težave z likvidnostjo v tej meri, da bi bilo ogroženo nemoteno izvajanje poslovnega procesa. Tudi pri tej možnosti odloga je predvidena poenostavitev za primer, če dolžnik opravlja dejavnost, ki jo je vlada ali občina začasno prepovedala, medtem ko je v ostalih primerih vsebina opisa poslovnega položaja predpisana. Prav tako pa bo tudi v tem primeru ministrstvo obdobje odobrenega odloga plačila lahko prekinilo ali skrajšalo, če dolžnik ne bi redno (četrtletno) poročal, če bi se osnovni položaj dolžnika izboljšal tako, da niso več izpolnjeni pogoji za odlog plačila ali če bi ugotovilo, da je dolžnik navajal lažne podatke.

Končno lahko na podlagi ZIUZEOP odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe kreditojemalcu odobri tudi javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, ki preko javnih razpisov izvaja kreditiranje.

Odlog plačila se v tem primeru odobri za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo. Z odlogom se bo tudi v tem primeru prekinila zapadlost vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga, tako da se končni datum zapadlosti kreditne pogodbe podaljša za čas trajanja odloga plačila. Odlog plačila pri tem ne bo vplival na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo, po izteku obdobja odloga plačila pa bo naslednji obrok zapadel v plačilo v skladu z amortizacijskim načrtom, ki bo priloga aneksa h kreditni pogodbi.

Kreditojemalci, ki bodo upravičeni do navedenega odloga plačila obveznosti, lahko slednjega uveljavljajo z vlogo na javni sklad, in sicer najpozneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa. V vlogi bo moral vsak kreditojemalec izkazati, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi.

Opisane možnosti odloga plačila kreditojemalcem omogočajo lažjo premostitev kreditnih obveznosti zaradi likvidnostnih težav. Pri tem pa poudarjamo, da bo treba posebno pozornost nameniti izpolnjevanju pogojevvlogi na banko oziroma ministrstvo oziroma javni zavod in tudi aneksu h kreditni pogodbi.

SORODNE OBJAVE
V veljavo je stopil Akt EU o digitalnih trgih

V veljavo je stopil Akt EU o digitalnih trgih

Dne 1. 11. 2022 je v Evropski uniji stopila v veljavo Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne…

Preberi več
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je dne 29. 9. 2022 s sodbo opr. št. U-I-26/20 ugotovilo, da je 5. točka 27. člena Zakona o dohodnini…

Preberi več
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je ugotovilo neskladnost 27. člena Zakona o dohodnini z Ustavo RS

Ustavno sodišče je dne 29. 9. 2022 s sodbo opr. št. U-I-26/20 ugotovilo, da je 5. točka 27. člena Zakona o dohodnini…

Preberi več

Naslov:

Dalmatinova ulica 2
SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Telefon:

+386 59 097 400
+386 59 097 410

Email:

info@s-k.law

Social: